Moja mala
kdo pozna mojo malo
poznate mojo malo
oni dan so jo videli na cesti
včasih mi razbije sanje
v glavnem je pa ni
povejte kje je moja mala
nagrada sledi
Daj poljubčkov, deklica
Daj mi poljubček prvi,
da poženeš veselje mi po krvi.
Daj mi poljubčka dva,
saj veš, da sem vselej za.
Daj mi poljubčke tri,
naj se ves svet zvrti.
In to s poljubčki
kar naprej ponavljaj,
prav nič se ne ustavljaj,
da čez leto ali dve,
v knjigi navodil zapiševa,
kako vse to gre.
Ne dam ti miru
Ne dam ti miru
dokler ne spoznaš,
da tudi v dvomu je življenje
in da najbrž večje od njegove ljubezni,
je že moje hrepenenje.
Ne dam ti miru,
dokler ne uvidiš,
da kvaliteta čustev dušo hrani
in v tem boljši sem od njega
gledano po vsaki strani.
Ne dam ti miru,
dokler ne ugotoviš,
da njega sploh ni,
le življenje je tako zmešano,
da se ti on pač zdi.
Torej daj,
pusti tistega, ki ga ni,
če že mora,
je bolje,
da z mano se ti zdi.
Dal bi ti vse
Dal sem ti cvet
iz svojega srca.
Padel je na tla.
Dal sem ti najlepše misli,
ki jih tkejo moje sanje.
Ni bilo ljubezni uprte vanje.
Dal bi ti mladost in veselje,
ko bi mi le razkrila
svoje nežne želje.
Dal bi ti vse, kar lepega imam,
a revež, žal, ne znam.
Zaželi mi
Zaželi mi srečno otroštvo,
saj je vseeno,
če je že mimo.
Zaželi mi šopek rož,
saj je vseeno,
če ga ne dobim.
Zaželi mi ljubezen,
saj je vseeno,
če je ne živim.
Saj veš,
sanjamo tisto,
česar si želimo.
Zaželi mi veliko vsega,
da bodo moje sanje lepe.
Sanjam jo zame
Sanjam o njenem zame nasmehu,
o njenih zame prijaznih pogledih,
zgubljam se v zame bleščečih očeh,
le zame povedanih ljubezni besedah,
o mojih rokah v njenih laseh.
Ko srce jo zagleda,
oči oslepe,
le njena prijetnost vesoljna še diha,
tako je prelepa, prijazna in tiha,
še misel preglasno šepetati ne sme.
Preden zaspim,
odženem vse zvezde,
ki motijo njenega leska odsev,
saj sanjati hočem le njo,
ki je v meni pustila,
pogled v ljubezen,
sreče odmev.
