ko si daleč…
pogrešam tvoj smeh
spotikanja v mraku
nežna hihitanja
najin mali greh
skoraj nič spanja
pogrešam tvoj dotik
objem samo zame
ko šepneš tihe besede
in vsaka močno sede
nekam globoko vame
pogrešam iskrice
ki zaživijo
ko prej nemirna telesa
kar obležijo
pogrešam čarovnijo
ki naredi
da sanje res se zgodijo
dosanjaj mi
vsaj en objem
v njem en poljub
ob njem zaspim
in se nikoli ne zbudim
da raj v obup
ne spremenim
rad s tabo bi imel večer
veliko dni še več noči
rad bi da se tvoj nasmeh
na moji rami zbudi
rad bi ob zori začutil tvoje telo
bi se jutranje igrice šla
jaz tvoja igračka
ti moja punčka iz blaga
rad pestoval bi tvoje jutro
kar tako ti dal poljub
se dotaknil tvojih prsi
šepnil da si zame strup
bi ti pesem na obali
med valovanjem mraka
narisal s poljubi iz srca
in rad nekoč dosanjal
da bi midva res bila…
…želel sem tvoje jutro
tvoj sončni žarek tvoj refren
nagajiv nasmeh iskren…
…želel tvoj dan
žensko hrepenenje srca
ki bije za dva…
…želel tvoj večer
ko se zazibljeva drugam
ni važna pot ni važno kam…
…želel sem te imeti rad
gledati ljubezen v tvojih očeh
božati želje v skupnih nočeh
…želel sem več kot ti
in prav boli
…saj vem
prihaja jutro
ko več me ni…
si moja jutranja rosa
njen večerni odsev
ko plešeš bosa
skozi vsakdanje sanje
si skrite želje odmev
tam nekje te objamem
se zdi da želiš
da prav plaho te vzamem
s tišino povem
da samo še živim
za tvoj nežni objem
sem zmeden
odnese
na krilih me lune
nekam v vesolje
kjer lunin nasmeh
res ve najbolje
kako veselo
v tvojih očeh
in v mojih
čvekajo lune
o naju dveh
…
luna odhaja
sanjavih vil nič več ni
a sanja ostaja
še za druge noči
…
ko zate
ko zame
spet se zgodi
nekoč ime bo še ostalo
in podobe na papirju
o njej lepoti
v srcu mojem
pa še na leta
se bo bralo
sanjal bom o neki sreči
ki se mi ni zgodila
pisal o ljubezni speči
ki se zvito mi je skrila
in kot ptičke žvrgolijo
pel bom nežno melodijo
nekoč pa ne za vas nič več za vas
morda le zase bolj v sebi
saj zamrl bo moj glas
nekje srce se pač ustavi
če ljubezen ga ne zdravi
če se kar naprej bojuje
če kar naprej ga nekaj kljuje
in če mu svet ne da
najlepše lepo kar ima
ko objameš jo lahko
nežno primeš za roko
jo sprehodiš in poljubiš…
…jo dotakneš
…snubiš…
…solzne so oči obstale
…spet se je srce zjokalo
…na podobe na papirju
…spet je…
…spet…
…kapljalo…
