Solza v jutro…

ko ne vem kod tavam

in kam grem

me ustavijo mimogrede

vprašajo za pot

jaz pa jokavo smeje

da je moja pač

posledica nekih pomot

 

…in solza v jutro gre…

 

Pelji me do konca

pelji me do konca

ko ne ustaviva teles

ne greva več nazaj

in ne slišiva zvonca

 

pelji me do kraja

kjer kolena trepetajo

gredo zenice po svoje

postajava del raja

 

pelji me v dežju

sredi mokre trave

so ljubezni prave

saj prej ne dam miru

 

s tabo si želim

pelji me vsak dan

nekam daleč vstran

kjer te lahko dobim

 

daj ljuba daj

pelji me tja

kjer ljubezen

zasužnji oba

Želim te vedet

naj vonjam vsak tvoj gib

prepotene sanje

pazduhe brez pudra

 

naj zbujam tvoja jutra

poljubljam lica in oči

zaljubljeno dotikam

vse dneve in noči

 

naj čutim tvoje dobre misli

da jokam od veselja

naj boli me tvoja žalost

da do krvi kričim

 

naj tipam želje, boke, prsi

med hribčki se igram

kosim po tvojih livadah

poljubljanja ti dam

 

želim te vedet

 

nekje daleč vidim najin jutri na obzorju

ljubezen v mavrični pobarvanki severnega sija

 

ne povej

če v tvojih sanjah mene ni

in moje sanje so zlagane

ne ugasni mi luči

vsaj malo

za tolažbo naj brli…

Odhajanje…

ponoči grem med dežne kaplje

naj polzijo mi po licu

in mi silijo v oči

se bo zdelo to je dež

niso solze

nič mi ni

 

bodo mislili ljudje

spet pozabil je dežnik

spet se nekam mu mudi

v očeh samo so dežne kaplje

čisto res

prav nič mu ni

 

…zjutraj sonce posijalo

iz oči pa kar kapljalo

pa so modrovali vsi

ja od dežja je to ostalo

dajte no

saj nič mu ni

 

ko zadnjič k njemu se postavi

vsak med njimi tiho pravi

mislil sem da nič mu ni

da bilo je od dežja

a nič več ni bilo oči

bil je le vodnjak solza

Ko bi se še enkrat rodil…

…bil bi sonček,

ki bi dekleta ščegetal

po njihovih telescih.

 

…bil bi luna,

da bi jim ponujal

žlahtne sanje.

 

…bil bi noč,

da bi lahko

z njimi spal.

 

…bil bi jutro,

da bi se zbujale

v mojem objemu.

 

…bil bi voda,

da bi jim stekel

med nederje.

 

…bil bi veter,

da bi se sprehajal

skozi dekliška krila,

 

…bil bi pikapolonček,

ki bi brez strahu stopical

po njihovih trebuščkih.

 

…bil bi mravljica,

neutrudno bi jim lezel

v hlačnice.

 

…bil bi tudi zvezda repatica,

da bi jim dajal ljubezen,

ko bi se zaljubil,

bi padel z neba na deklico,

da bi skupaj žarela.

 

…bil bi štiriperesna deteljica,

da bi me prav vse deklice iskale

in me božale,

ko bi me našle.

 

…bil bi beseda,

stalno na dekliških jezičkih,

pa svetloba,

v njihovih porednih očeh.

 

…bil bi gumica,

morda v nederčku,

da bi dekletom

prav nežno tiščal ob prsi.

 

…tudi odeja bi bil,

da bi se z mano pokrivale

in morda spalna srajčka,

da bi norel

in imel mokre sanje.

 

…bil bi dekliški dnevnik,

da bi poznal vse njihove

skrite želje.

 

In čisto zares bi rad bil “bog”,

da bi jim vse želje izpolnil.

Kje ljubezen je doma

ko vedel bi in znal

kje ljubezen je doma

bi potrkal ji na vrata

morda dobiti se kaj da

ker ne več sem

rad bi rekel sva

 

sva in isto si želiva

brezčasne poljube si deliva

še tisočega hitro daj

pa četudi naskrivaj

da veselo bo srce

ki želi in hrepeni

 

tudi krvavi

če ne najdeš pravi čas

brvi v tisto srčno vas

kjer odprta so vsa vrata

enak imajo vsa naslov

 

k ljubezni prišel si domov