Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
igral bi rad
na tvoj nasmeh
v svojega ga skril
peljal bi naju
da bi greh
na nebu se iskril
z nasmehom v nasmehu
drug v drugega ovita
igrala bi se v temi
očem vesolja skrita
nekje v daljavi slutim
splet najinih teles
ne maram takrat drugih
nikakršnih nebes
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
zmaje bom ustavil
čarovnice udomačil
duhce v kletko spravil
se v srce ti naselil
prosil bom še dobre vile
bi opoj ljubezni naredile
in sanjavi škrati
puste ti ga pred vrati
počakam
zvečer ga spiješ in zaspiš
prekrasno jutro
v objemu mojem se zbudiš
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
ne poznam
tvojih kuštravih dni
mladih poti
ko si nekam hitela
ne vem
za čarobne stvari
najstniških noči
ko skrivaj si smela
vem danes
tvoje nagajive oči
skoznje mavrično dušo
ki jih krasi
takšno te želim
za naprej in za nazaj
po takšni hrepenim
včeraj jutri zdaj
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
objemi brez vprašanja
poljubi brez besed
med zvezdami odzvanja
tebe mene sled
nič nisva govorila
nič rekla ne nič da
sva kar si dovolila
ljubezen za oba
na vodi sva ležala
kot pajčolan strasti
s telesi sva obdala
jaz tebe mene ti
tam nekje pred zoro
tipam kje ležiš
nežno kakor jaz
omamljena mižiš
ko odgrinjaš dan
pričaraš mi nasmeh
v moji tvoja dlan
in iskrice v očeh
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
vsak zaspi
kar gre
zdaj enega
pa drugega
čaka to gorje
poprej pa rad
bi dalj od vrat
kot ljubimec
ne kot tat
zaprta so in vrč solza
prikliče sestrice z neba
da kapljice odpro poti
in nanje pojdem
za vse dni
tam nekje
ko več me ni
še vedno sili
pred oči
mi njen pogled
in lep spomin
na to kar se zgodilo ni
tam čakam čas
da na ves glas
skozi žarke zaživi
da tukaj bom in da bom zdaj
brez osamljenih poti…
Avtor: Drago Jovič | Sep 15, 2015
objemi me da se zvrti
potegni k sebi naj diši
ljubezen najina in tihe želje
ki vsaka naju kam popelje
vse tja do morske jase
kjer valovi šepetajo
v burji se lasje igrajo
se prepletava med drevjem
loviva luno med vejevjem
noč igraje se dogaja
ko eden drugega osvaja
da se pripeljejo strasti
in vse tisto se zgodi
kar v globokem mraku gozda
in v dišečem vonju listja
tiho nežno čaka
in se zdi
kot bi silil da pustiva
jaz v tebi ti ob meni
nepozabljene sledi
ki bodo onkraj tega časa
ko tam že res ne bo več jasa
govorile o ljubezni
o vrtinčenju teles
pa o solzah sreče
ki zgodile so se vmes
sledi bodo spomin zvestobi
tistim vsem obljubam
ki sva v mraku si jih dala
ko sva gola tam ležala
da zdaj punčka ve
da obljube sva držala
ostal je lep spomin
na tisto tam na trati
ko nisva več želela stati
in sva si leže
izpovedala ljubezen
podelila ljubkovanja
da še danes draga moja
ko naju več že davno ni
v srcih najinih odzvanja