Igral na tvoj nasmeh

igral bi rad

na tvoj nasmeh

v svojega ga skril

peljal bi naju

da bi greh

na nebu se iskril

 

z nasmehom v nasmehu

drug v drugega ovita

igrala bi se v temi

očem vesolja skrita

 

nekje v daljavi slutim

splet najinih teles

ne maram takrat drugih

nikakršnih nebes

Si moja čarovnija

zmaje bom ustavil

čarovnice udomačil

duhce v kletko spravil

se v srce ti naselil

 

prosil bom še dobre vile

bi opoj ljubezni naredile

in sanjavi škrati

puste ti ga pred vrati

 

počakam

zvečer ga spiješ in zaspiš

prekrasno jutro

v objemu mojem se zbudiš

Mavrična duša…

ne poznam

tvojih kuštravih dni

mladih poti

ko si nekam hitela

 

ne vem

za čarobne stvari

najstniških noči

ko skrivaj si smela

 

vem danes

tvoje nagajive oči

skoznje mavrično dušo

ki jih krasi

 

takšno te želim

za naprej in za nazaj

po takšni hrepenim

včeraj jutri zdaj

Objemi (moji, tvoji…)

objemi brez vprašanja

poljubi brez besed

med zvezdami odzvanja

tebe mene sled

 

nič nisva govorila

nič rekla ne nič da

sva kar si dovolila

ljubezen za oba

 

na vodi sva ležala

kot pajčolan strasti

s telesi sva obdala

jaz tebe mene ti

 

tam nekje pred zoro

tipam kje ležiš

nežno kakor jaz

omamljena mižiš

 

ko odgrinjaš dan

pričaraš mi nasmeh

v moji tvoja dlan

in iskrice v očeh

Kar grem

vsak zaspi

kar gre

zdaj enega

pa drugega

čaka to gorje

 

poprej pa rad

bi dalj od vrat

kot ljubimec

ne kot tat

 

zaprta so in vrč solza

prikliče sestrice z neba

da kapljice odpro poti

in nanje pojdem

za vse dni

 

tam nekje

ko več me ni

še vedno sili

pred oči

mi njen pogled

in lep spomin

na to kar se zgodilo ni

 

tam čakam čas

da na ves glas

skozi žarke zaživi

da tukaj bom in da bom zdaj

 

brez osamljenih poti…

Objemi me…

objemi me da se zvrti

potegni k sebi naj diši

ljubezen najina in tihe želje

ki vsaka naju kam popelje

vse tja do morske jase

kjer valovi šepetajo

v burji se lasje igrajo

se prepletava med drevjem

loviva luno med vejevjem

 

noč igraje se dogaja

ko eden drugega osvaja

da se pripeljejo strasti

in vse tisto se zgodi

kar v globokem mraku gozda

in v dišečem vonju listja

tiho nežno čaka

in se zdi

kot bi silil da pustiva

jaz v tebi ti ob meni

nepozabljene sledi

ki bodo onkraj tega časa

ko tam že res ne bo več jasa

govorile o ljubezni

o vrtinčenju teles

pa o solzah sreče

ki zgodile so se vmes

 

sledi bodo spomin zvestobi

tistim vsem obljubam

ki sva v mraku si jih dala

ko sva gola tam ležala

da zdaj punčka ve

da obljube sva držala

 

ostal je lep spomin

na tisto tam na trati

ko nisva več želela stati

in sva si leže

izpovedala ljubezen

podelila ljubkovanja

da še danes draga moja

ko naju več že davno ni

v srcih najinih odzvanja