Nežen poljub sredi njenih dlani

Danes sem utihnil,

glas mi je zastal,

še vroče srce bi upihnil,

danes sem se malo zbal.

 

Ves čas divjajo misli polne

in tako bi rad kričal,

izkričal bi krike bolne,

ko po tiho bi jih znal.

 

Tihih krikov pa ne dam

in bi raje spal

pa nikomur ne izdam,

kam bom odsijal.

 

Bom počakal, da vesolje,

v nežnih rokah me zbudi,

nobena me ne zdrami bolje,

kot nežen poljub sredi njenih dlani.

Vmes sem se spomnil (zate)

Vmes sem se spomnil,

kako si prvič za brke me držala,

saj veš, da je žgečkalo,

joj, sva se smejala.

 

Vmes sem se spomnil,

da si k meni se privila,

sva kamenčke metala,

pa saj si že prej me osvojila.

 

Vmes sem se spomnil,

kako imaš bonbončke rada,

pa res polno keksov,

tu nihče te ne obvlada.

 

Vmes sem se spomnil,

kako je ljubek tvoj pogled,

se mi zdi da dobro veš,

z njim v srcu puščaš sled.

 

Vmes sem se spomnil,

kako z dežnikom v lužo skočiš,

vanjo se zapelješ,

prav navihano se zmočiš.

 

Vmes sem se spomnil,

da kdaj se tudi zjočeš,

ko se srčkano nasmeješ,

pa skoraj vse dobiš, kar hočeš.

 

Vmes sem se spomnil,

prijateljico imaš,

ona vse bi dala zate,

ti njej biserno veselje daš.

 

Vmes sem se spomnil,

da pravi si zaklad,

te kar naprej pogrešam,

veš, imam te rad…

Objeta v nebo

Ko enkrat se ti zdani,

življenje tvoje bo hotelo,

morje zasanjanih noči.

 

Ko enkrat se mi zdani,

na rokáh ponesem te v deželo

zaljubljenih ljudi.

 

Ko enkrat obema bo,

dala temna noč slovo,

pogledava se, pojdeva,

objeta v najino nebo.

Preveč resnic

Preveč je resnic,

ki noro zvenijo,

preveč resnic,

ki žalostno bolijo.

 

Preveč je lepih laži,

ki upanje dajejo

preveč laži,

ki pod nogami majejo.

 

Ne maram resnic,

ki lažejo, da ni,

raje imam svoje sanjave laži.

Ljubezen kriči…

Kar čez palec,

mimogrede,

pokaže kazalec,

na tvoje srce.

 

Takoj oči,

so vate uprte,

že nekaj drhti,

čeprav so zastrte.

 

Še misel jutra,

išče sledi,

kjer tvoja je senca,

nekje tam si ti.

 

Ljubezen z mano,

se poigrava,

prepeva ubrano,

kriči, ta je prava.

Solze v očeh

Solzé so kot skrivnost,

ne veš, zakaj gredo,

ne veš, če so krepóst,

le vidiš jih, da so.

 

Solzé v očeh,

rodijo se kar same,

v praznih nočeh,

ko me žalost vzame.

 

Solzé v očeh,

ob tebi se zgodijo,

močneje, če te ni,

takrat me bolijo.

 

Solzé v očeh,

vselej, ko odhajaš,

solzé vesele,

ko me z ljubeznijo razvajaš.

 

Solzé radósti podarim,

ko veselje te prevzame,

s tvojo srečo rad živim,

je nekaj čutim tudi zame.

 

In solzé, ki jih še ni,

tiščimo jih v sebi,

solzé imamo vsi,

jaz dam jih meni, tebi.