Vsaj en pogled,

morda dotik,

kri butne do srca,

zavriska in poskoči,

daleč prek neba.

 

Vsaj en objem,

morda poljub,

srce pa že nori,

to je raj sredi peklá,

tiho misel zakriči.

 

Prav vsak večer,

morda še noč,

v omami se zbudiva,

spet stisneva se v žlahtni krč,

nagajiva, gola in igriva.

 

Saj pride čas,

bo vse to res,

ali sanje se godijo,

ki tik pred budnim jutrom,

se tako resnične zdijo.