Veš tisto,
ko si med lepimi ljudmi,
zvezda zate ne utripa,
zaprte so poti.
Veš tisto,
ko vse se veseli,
ti pa prazno gledaš
in samo boli.
Veš tisto,
ko ne maraš več svetlobe,
rad ugasnil bi luči,
poln moreče si grenkobe.
Veš tisto,
ko bi rad odšel,
čeprav kar brez objema,
ko nisi še imel.
Veš tisto,
ko na silo se zgodi,
da te objame tema
in odideš od ljudi.
Mračno je vse to…
