Rad bil bi eno z morjem,
do dna bi se potopil vanj,
imel bi daleč pod obzorjem,
vse nežne želje, zgolj še zanj.
Rad bi prestopil grozno mejo,
imel bi tisto noro moč,
če ne ugasnem srčno žejo,
da postal bi le še noč.
Zgolj z rameni bom skomignil,
korak naredil ali dva,
v tretjem pa, kot vlak bi švignil,
na tej se strani vse konča…
Spomini na prihodnost… in to je to…
