si moja jutranja rosa
njen večerni odsev
ko plešeš bosa
skozi vsakdanje sanje
si skrite želje odmev
tam nekje te objamem
se zdi da želiš
da prav plaho te vzamem
s tišino povem
da samo še živim
za tvoj nežni objem
sem zmeden
odnese
na krilih me lune
nekam v vesolje
kjer lunin nasmeh
res ve najbolje
kako veselo
v tvojih očeh
in v mojih
čvekajo lune
o naju dveh
…
luna odhaja
sanjavih vil nič več ni
a sanja ostaja
še za druge noči
…
ko zate
ko zame
spet se zgodi
