Sanjam o njenem zame nasmehu,
o njenih zame prijaznih pogledih,
zgubljam se v zame bleščečih očeh,
le zame povedanih ljubezni besedah,
o mojih rokah v njenih laseh.
Ko srce jo zagleda,
oči oslepe,
le njena prijetnost vesoljna še diha,
tako je prelepa, prijazna in tiha,
še misel preglasno šepetati ne sme.
Preden zaspim,
odženem vse zvezde,
ki motijo njenega leska odsev,
saj sanjati hočem le njo,
ki je v meni pustila,
pogled v ljubezen,
sreče odmev.
