Včasih svetloba sije iz oči,
kot bi jo strgal dol z neba,
včasih vse se temno zdi,
nekje na koncu sem sveta.
Včasih veselje me prevzema,
pove, da spet bom videl jo,
pa spet življenje mi pojema,
drugam gre ona, jaz v temó.
Rad k njej bi stekel od veselja,
srca trosil bi pred njo,
naj vendar se zgodi ta želja,
preden me nesó.