Včasih svetloba sije iz oči,

kot bi jo strgal dol z neba,

včasih vse se temno zdi,

nekje na koncu sem sveta.

 

Včasih veselje me prevzema,

pove, da spet bom videl jo,

pa spet življenje mi pojema,

drugam gre ona, jaz v temó.

 

Rad k njej bi stekel od veselja,

srca trosil bi pred njo,

naj vendar se zgodi ta želja,

preden me nesó.