nekoč ime bo še ostalo
in podobe na papirju
o njej lepoti
v srcu mojem
pa še na leta
se bo bralo
sanjal bom o neki sreči
ki se mi ni zgodila
pisal o ljubezni speči
ki se zvito mi je skrila
in kot ptičke žvrgolijo
pel bom nežno melodijo
nekoč pa ne za vas nič več za vas
morda le zase bolj v sebi
saj zamrl bo moj glas
nekje srce se pač ustavi
če ljubezen ga ne zdravi
če se kar naprej bojuje
če kar naprej ga nekaj kljuje
in če mu svet ne da
najlepše lepo kar ima
ko objameš jo lahko
nežno primeš za roko
jo sprehodiš in poljubiš…
…jo dotakneš
…snubiš…
…solzne so oči obstale
…spet se je srce zjokalo
…na podobe na papirju
…spet je…
…spet…
…kapljalo…