Kot
ptice selivke vsako pomlad,
štorklja, vselej v istem gnezdu,
Luna, ki nasmeh ponavlja,
solze z neba vsakega aprila,
komet na 79 let,
večerne solo balade,
osamljen deci refoška,
plima in oseka do smrti.
Kako predvidljiva si,
kot bumerang,
me kar naprej loviš,
preganjaš in vabiš.
Nora misel vsiljenega slovesa
recikliranega življenja,
drviš zmagoslavju naproti.
Veselim se tega zmagoslavja.
Kompostiranja v lepem vremenu.
Da ne boste potrebovali dežnikov.
