Lepa si, ko kodri,

ti v vetru plapolajo,

lepa si, ko usta,

igrivo se smehljajo.

 

Lepa si, ko gledaš,

z iskrivimi očmi,

očarljiva, ko ozvezdje,

ti v dlaneh zaspi.

 

Lepa si ko Sonce,

pokrije ti telo,

lepa, ko se z Lunco,

voziš čez nebo.

 

Pa takrat, ko v vodi,

iščeš svoj odsev,

večkrat bil sem s tabo

in sem srečo štel.

 

Lepa si, ko žalost,

ti obraz ujame,

lepa, ko veselje,

oba naju prevzame.

 

Lepa, ko se “pačiš”,

lepa, ko zaspiš,

še takrat, ko sebi,

se prav smešna zdiš.

 

Od jutra pa do jutra,

tako si lepa vsa,

neskončne te lepote,

želim si za oba…