Enkrat misli nehajo,

pohajkovati kar tako,

enkrat se upehajo,

kar nekam vstran gredo.

 

Srcu trudnemu se zdi,

da je slovo prišlo,

v meglici mimo vse drvi,

odpira se nebo.

 

Prav rahlo v prsih vse drhti,

potovanje se pripravlja,

ko duša tiho zakriči,

v krču se poslavlja.